Osnove računovodstva za začetnike: kaj dela računovodja in kako začeti

Osnove računovodstva za začetnike: kaj dela računovodja, bilanca stanja in izkaz poslovnega izida

Računovodja skrbi za poročanje o poslovanju direktorju, lastnikom, davčni upravi in drugim. Da bi to lahko izvedel, mora seveda poskrbeti za urejenost poslovnih knjig, razume poslovne dogodke in zna iz številk razbrati, kaj se v podjetju zares dogaja. Če te mika postati računovodja, lahko v tem članku najdeš osnovne usmeritve in ključne računovodske izkaze (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida) ter najpogostejše davčne pojme, ki jih boš srečeval v praksi.

Če želiš te osnove osvojiti strukturirano in s praktičnimi primeri, je tvoj naslednji korak ogled spletne strani Tečaj računovodstva: https://www.iracunovodstvo.eu/tecaj-racunovodstva/

Kaj dela računovodja?

Če te zanima, kaj dela računovodja, si predstavljaj, da je “prevajalec” med poslovnimi dogodki in številkami v poročilih, bilancah, izkazih. Njegova naloga ni le beleženje, temveč tudi skrb, da so podatki pravilni, pravočasni in uporabni.

Tipične naloge v praksi:

Urejanje in kontrola knjigovodskih listin (računi, bančni izpiski, pogodbe, potni nalogi, blagajniški dnevniki).
Knjiženje poslovnih dogodkov (pravilno evidentiranje na konte – kdo/koliko/zakaj).
Usklajevanja (s kupci, z dobavitelji, z banko, osnovnih sredstev, zalog).
Priprava računovodskih izkazov (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, po potrebi tudi denarni tokovi, pojasnila).
Sodelovanje pri zaključkih (mesečni/letni zaključek, popravki, rezervacije, uskladitve, priprava poročil).

V čem je razlika med računovodstvom in knjigovodstvom?

Knjigovodstvo je predvsem evidentiranje preteklosti: pravilno knjiženje listin in skrb, da “sledi” štimajo.
Računovodstvo pa je širše: vključuje celostni pogled, kontrole, izdelavo poročil in bilanc, davčnih obračunov, razlag ter pripravo podlag za planiranje, torej podporo pri odločitvah (kaj številke pomenijo za poslovanje).

Za koga skrbijo zaposleni v računovodstvu in zakaj so roki pomembni?

Računovodstvo ni samo za FURS in ni samo za direktorja – v resnici je za oboje, pa tudi za državno statistiko in banke.

Notranji uporabniki (management, lastniki):

želijo vedeti, ali podjetje posluje uspešno,
kje nastajajo stroški,
ali je denarni tok zdrav,
ali so terjatve prevelike, zaloge previsoke.

Zunanji uporabniki (država, banke, partnerji, AJPES):

pričakujejo pravilna poročila, predstavitev zadolženosti, in evidence,
pomembni so zakonski roki, pravilna oddaja obračunov in poročil,
banke in investitorji pogosto gledajo izkaze pri kreditih in oceni tveganja.

Ko boš razumel to delitev, boš razumel tudi, zakaj so pravila, kontrole in roki tako pomembni in niso zgolj birokracija brez smisla.

Osnovni računovodski izkazi brez kompliciranja

Če si še res čisto pravi začetnik, sta najpomembnejša izkaza dva: bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. (Strukture izkazov so standardizirane in jih lahko preveriš tudi v javno dostopnih razlagah/primerih, npr. pri AJPES.)

Bilanca stanja: posnetek stanja na določen dan

Bilanca stanja je kot fotografija podjetja na točno določen datum (npr. 31. 12.). Pove ti:

kaj podjetje ima (sredstva),
od kod je to financirano (viri financiranja).

Najbolj osnovna logika:

Aktiva = sredstva (npr. denar, terjatve do kupcev, zaloge, oprema, nepremičnine).
Pasiva = viri financiranja (npr. kapital lastnikov, obveznosti do dobaviteljev, bank, lizingodajalcev).

Ključna ideja, ki si jo zapomniš že danes:

bilanca mora biti uravnotežena – vse kar imaš, je financirano iz nekega vira.

Praktičen primer razmišljanja:

Če se ti poveča denar na računu, se je moralo nekaj zgoditi na drugi strani: si izdal račun (terjatve → denar), si najel kredit (obveznosti → denar), si dobil vplačilo lastnika (kapital → denar) itd.

Izkaz poslovnega izida: uspešnost v obdobju

Izkaz poslovnega izida (IPI) ni fotografija, ampak film za določeno obdobje (mesec, četrtletje, leto). Pove ti:

prihodke (kaj si ustvaril),
odhodke (kaj te je stalo) in plačane davke,
rezultat (dobiček ali izguba).

Kaj lahko kot začetnik hitro razbereš iz IPI:

Ali podjetje posluje z dobičkom.
Kateri stroški so največji in kako se zažrejo v prihodke.
Da se dobiček razlikuje od sredstev na računu.

Zakaj prihaja do razlike med dobičkom in sredstvi na računu?

Ker dobiček ni isto kot gotovina. Lahko imaš dobiček, pa stranke še niso plačale (imaš terjatve, ne denarja). Lahko imaš denar, pa to še ne pomeni dobička (npr. kredit poveča denar, ne pa tudi prihodkov).

Če se želiš v računovodstvu znajti, je to eden najpomembnejših temeljev za razumevanje.

Osnovni davčni pojmi, ki jih mora poznati začetnik

Davki imajo pogosto slabo konotacijo, so nekaj strašnega, ampak za dober začetek je dovolj, da razumeš osnovno besedišče in logiko. Računovodja praviloma skrbi, da so evidence pravilne in da se obveznosti izračunajo po pravilih – čeprav se včasih res pričakuje, da je kreativen, pa ni mišljeno, da išče luknje v pravilih in zakonih.

1. DDV (davek na dodano vrednost)

DDV je davek na potrošnjo, ki se “pretaka” skozi podjetje:

podjetje zaračuna izhodni DDV na računih kupcem,
pri nabavah lahko uveljavlja vhodni DDV (če so izpolnjeni pogoji),
državi se praviloma plača razlika (izhodni – vhodni).

Kot začetnik si zapomni:

DDV je povezan z računi in evidencami,
zato je pravilno evidentiranje listin v praksi ključnega pomena.

2. Dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO)

Dohodnina se nanaša na fizične osebe (npr. samostojni podjetnik ali zaposleni – odvisno od situacije). Tiste fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, plačajo davek od dohodkov iz dejavnosti, ki je vrsta dohodnine, npr. samostojni podjetniki, notarji, odvetniki in mnogi drugi. Ni nujno, da to dodate…po želji.
DDPO je davek, ki ga plačujejo pravne osebe (npr. d.o.o.) od doseženega dobička po davčnih pravilih.

POMEMBNO: računovodski dobiček in davčna osnova nista vedno enaka (zaradi davčno nepriznanih odhodkov, olajšav in drugih pravil). Za začetek ti zadostuje, da veš, da obstajata računovodska logika in davčna pravila, ki se včasih razlikujejo.

3. Prispevki

Prispevki so obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno itd.). V praksi to pomeni:

pravilne obračune,
pravilne evidence, prijave in odjave,
upoštevanje rokov.

Če začenjaš, je ključno, da razumeš: pri davkih in prispevkih je uspeh v računovodstvu predvsem v natančnosti, dokazilih in pravilnem evidentiranju.

Na dobrem tečaju se to običajno poveže še z osnovno logiko knjiženja (konti, kontiranje), razumevanjem bruto bilance ter povezavo med bilanco stanja in izkazom poslovnega izida – ker šele takrat dojameš, zakaj številke stojijo tam, kjer stojijo.

Kako začeti: preprost načrt prvega koraka

Če si čisto na začetku, si naredi učno pot v treh korakih:

1. Osvoji pojme in izkaze

Najprej razumljivo: kaj so sredstva/obveznosti/kapital, prihodki/odhodki, kaj ti povesta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

2. Nato se loti osnovne logike knjiženja

Spoznaj konte in kontiranje: kam gre poslovni dogodek in zakaj. Ko ti to postane razumljivo, se boš hitro spoprijateljil z računovodenjem.

3. Vadi na primerih

Računovodstvo je veščina. Najhitreje napreduješ, ko rešuješ konkretne primere (računi, izpiski, usklajevanja) in sproti preverjaš, kako se spremembe pokažejo v izkazih.

Če želiš osnove osvojiti strukturirano in s praktičnimi primeri, se nam pridruži na Tečaju računovodstva, ki se prične v aprilu – https://www.iracunovodstvo.eu/tecaj-racunovodstva/

Uredniška ekipa Inštituta za računovodstvo